Vse dobre ideje se rodijo naključno. In tako se je tudi popotnica, ki jo bomo danes končno predstavili. Pa čisto na kratko o ozadju. Dejstvo je, da ko se enkrat srečaš z Belo krajino in njene ljudi, se zaljubiš na prvi pogled. In tudi tu ni bilo nič drugače. Zato so naši prvi izdelki ravno sad s kamni posejanih vrtač in z belimi brezami obrobljenih gozdov. Ves les, ki smo ga uporabili, je belokranjski. In večina tistih parov rok je tudi belokranjskih. Škoda je le, da duše in dobrote ni moč pripeti izdelku, da bi vsakdo začutil to kar mi, ko delamo z Belokranjci.
A ne pišemo pripovedke, zato nazaj v vsakdan. In slednji je vedno bolj zahteven do posameznika. A ta pritisk je dober. Ker se začnejo premiki (no tako je nastal Belinov štiblc). In to v niču vzbujeno valovanje je malo željo po tem, da bi belokranjci spoznali, kak zaklad posedujejo v naravi, pogumno pognal do odločitve, da bo potrebno vzpostaviti zavest o krajini. Krajini kot celotni naravni in kulturni dediščini skozi idejo Belinovega štiblca. Da se postavi osnova za nove vrednote, nov pogled in s tem odpre ljubljena krajina tudi drugim, obiskovalcem, raziskovalcem, domačim in tujim.
Stari vzorci se zelo težko pozabijo, zato smo začeli z malimi koraki. In ker je odločitev bila ozaveščena, se je zgodilo tudi to, da je priložnost prišla sama, pravzaprav je imel prste vmes članek in fb in sobotna tržnica ob črnomaljski cerkvi. Dve gospe, ki sta všečkali našo fb stran sta prodajali lastne izdelke. Vzgib trenutka je povzročil, da je zasejano zrno odločitve padlo na prave izdelke (danes smo pesniški, očitno je taka ura…).
Proces je bil sledeč – nadgraditi in dopolniti obstoječe izdelke skozi idejo Belinovega štiblca tako, da postanejo seveda moderno izpričana slovenska tradicija, a iz izključno belokranjskih sestavin. In da jih vzamemo na pot. Za prigrizek po-poti ali osvežitev na-poti, skratka nekaj, kar nas bo spremljalo na naših vandranjih in ohranjalo občutek topline doma ne glede na to, kje na zemeljski obli smo. Ker je to belokranjska popotnica, je vodilni motiv zvezda, bogato okrašena in ukradena iz najdene vezenine in preverjena po literaturi (A. Sič). Seveda interpretirana v tradicionalnih kot tudi malo drugačnih materialih.
Sedaj pa nekaj o somišljenicah in izdelkih. A samo toliko, da vzbudimo zanimanje, ker resnično, besede ne zajamejo izkušnje čutil in-situ.
Za ga. Carmen Medic smo nadgradili sirup iz zelišč in mu dali dopolnitev, mali podstavek za kozarec. Iz ročno tkanega in vezenega lana. In tud kje so vsi ti lipovi cvetovi in dišeča akacija. Poleg osvežilne mešanice ali t.i. lipovega škropca (bo na voljo na Jurjevanju) se prileže še kak prigrizek, za kar so bili razviti polnovredni pirino – konopljini medenjaki s semeni, ki pa so kot prototip s konopljo iz Prekmurja že na voljo. Belokranjska konoplja še ni zrela za žetev in v toliko vas res prosimo za odpustek in potrpljenje – okus bo pa enak, obljubimo. Z lešniki iz Rodin ozlajšani in z domačimi proizvodi (da, prav vse razen začimb in sode bikarbone, seveda) izpopolnjeni medenjaki v enem zavzamejo vse, kar je Bela krajina dobrin imela in jih spet oživlja – na kamniti mlin mleto piro in konopljo, med in na roke tolčeno maslo.
Ga. Bernarda Kump in ideja Belinovega štiblca sta združili moči za nadgradnjo in dopolnitev naravnih mil. V bistvu spet vračanje nazaj, ko so naše babice same za svoje gospodinjstvo delale milo. Na enak način z naravnimi sestavinami. In ne bi bilo prav, če se čebelarsko znanje ge. Kump ne bi ujelo tudi v sestavo. tako so nastala medena mila, v ena so zašla ajdova zrna, drugam spet laneno seme. Za podporo je tu še laneno olje in čajni oz. oljni izvlečki doma nabranih zelišč – lipe, šentjanževke in materine dušice. Vse iz košenic in obronkov belokranjskih travnikov. Da pa bo to res popotnica, si lahko izberete v potovalni škatlici tri različna mila. Oziroma enega in ga odnesete s seboj v lanenem mošnjičku (sočasno uporaben kot rokavica za piling). Ročno tkano in vezeno.
In to je na kratko vse o tem kaj in kdo stoji za belokranjsko popotnico. Brez žganega ni šlo pa smo dodali še orehovec, tega polnimo sami, orehi so pa bili v res minimalni količini narabutani v županovi dragi (ni šlo drugače!).
Vabljeni na Jurjevanje in rokodelsko tržnico vse to “pogledat in izprobat” ter pomagati narediti premik naprej, v bolj belo in bleščečo prihodnost Bele krajine.
Vaš kolektiv Belinovega štiblca s srčnim poslanstvo in neomajnim idealizmom
0 komentarjev
Trackbacks/Pingbacks