Objavil Jul 23, 2013 v Blog, Iz-brano | 0 komentarjev

Še malo in bo res – na tujem papirju bomo pisali, ker naš počasi izginja. V bistvu, kot nam je razložila zelo prijazna gospa (in take obstajajo kljub stečajnemu stanju podjetij) na drugi strani telefona, bomo »naše« kupovali, dokler bodo zaloge iz Radeče papirja pod znamko Muflon. In pravi, da nekaj jih je še. Potem se vprašamo, zakaj pa je zadeva prišla tako daleč? Pa pustimo politiko, bolj je pomembno, da lastnih surovin počasi ne bomo imeli več. Kar je še huje, včasih tudi sami pripomoremo, da gre kaj še prej po gobe. Kot razglašamo, naše produkte skrbno zavijamo in lepotičimo s slovenskim eko in navadnim papirjem in kartonom. Kolikor se to še da (iz A3 kartona in A4 listov pa kakega bristola čudeža res ni za ustvarit, pa čeprav smo spretni). A ko pridemo po nakupih v znano verigo knjigarn in po omenjenem povprašamo, je odgovor – pazite :  »Od njih pa ne jemljemo, ker so itak v stečaju, se ne da dobiti oz. se ne bo dobilo več.« Zato je tudi prišlo do gornjega telefonskega pogovora z gospo v Muflonu. Po naši presoji je verjetno edina, ki ji je mar, da še kaj iz zadeve iztrži in da kupec dobi kar išče – slovenski papir z večstoletno tradicijo. In ki točno ve, kam je ta papir šel, kakšen in koliko in je zato posredovala številko gospoda, ki je več le-tega iskanega papirja odpeljal iz Radeč v našo smer. Da se le srečava in izmenjava. In kljub vsemu trudu, iskanju skritih zalog in koriščenju vseh mogočih in nemogočih dobavnih kanalov, se grenko zavedamo, da kmalu (pa že sedaj), ostajamo brez svoje osnovne surovine. Papirja, ki nosi sporočila, ki skriva darila in ustvarja mojstrovine. Zato jezno kričimo, da zbudimo še kanček zavesti – slovenski narod si zgodovine ne bo več pisal na svojem, ampak na tujem papirju.

vir naslovne fotografije: portal MMC RTV Slovenije