Razmišljanja

Vse poti vodijo v Semič

Začetek

Od malega sva povezana z zemljo. Moji prvi vrtnarski spomini so nastali ob babici, ki ji življenje v mestu ni izbrisalo veselja do vrtnarjenja. Kvečjemu ga je še okrepilo. Tako sem rasla ob pobiranju krompirja, pletju solate in štihanju. Vedno sem bila “vsa od zemlje”. Edijevi prvi koraki so bili po vinogradu njegovega očeta. Čeprav so mu ostali spomini na delo, delo in še enkrat delo, mu je pustilo uporabno navado – ko imaš vsega vrh glave v službi, greš kosit.

Edi je pred leti podedoval očetov vinograd in več kot 100 let staro zidanico. Zemlje v terasah je bilo premalo, da bi lahko pridelovala vse, kar rabimo, kaj šele, da bi temu lahko rekel kmetija, kjer bi lahko živela.

Po prodaji gozda v industrijski coni v letu 2023 sva se odločila, da je sedaj čas, da izpolniva najine sanje – prvi korak je bil, da kupiva zemljo za kmetijo.

V Stari gori sva s tem namenom kupila zidanico, ki pa je mejila na popolnoma zaraščeno posest. Videlo se je obrise strehe hiše na eni strani ceste, na drugi le kup kamenja in ostanke stopnišča.

Tisočkrat sva šla že šla tu mimo in samo z začudenjem opazovala vse grmovje.

Najina nova zidanica ni imela prostora, da bi lahko parkirala, zato sva si rekla, daj poskusiva, morda lahko odkupiva en del te zaraščene posesti na najini strani ceste.

In ni ostalo samo pri enem delu, na koncu sva kupila vse grmovje.

Delo

Šele ko je “ključ” prišel v najine roke, sva začela odkrivati, kaj imava. Ko sva komurkoli pokazala, kaj sva kupila ali pa naju je srečal, ko sva čistila, je vsak rekel “da sva si samo delo kupila”. A sočasno so začele kapljati tudi različne zgodbe. Zgodbe o predhodnikih, anekdote, zapisane v spominu več generacij.

Preko njih sva izvedela, da se pod trimetrskim trnjem skrivata dve hiši. Da je to bila domačija Gozečih, ki so se pisali Novak.

Dva brata – Janez in Anton (Tone) ter sestra Micka naj bi bivali na tej posesti. Glavna hiša naj bi imela tri etaže – kamnito klet, pritličje s črno kuhinjo in podstreho, v kateri naj bi tudi za druge dimili meso. Nekje se je skrivala tudi slavna Gozetova delavnica, a nisva točno vedela, katero kamenje, ki se skriva pod gozdom iz bršljana, pripada kateri.

A zgodbe so se množile in radovednost je rasla.

Edi in Urša

O nama

Sva Edi in Urša. Belokranjec in Gorenjka, oba zaljubljena v zemljo in zapuščino prednamcev, posebno če se skriva v trnju. Trenutno sva še na “prisilnem delu” v Ljubljani, z željo, da čimprej uideva urbanemu vrvežu in se ustaliva na lastni kmetiji v Semiču.

Naju že slediš?

Skeniraj QR kodo in doniraj za delovanje zavoda

Prejemnik:
Zavod Belinov štiblc
Med vinogradi 37
8333 Semič

IBAN: SI56 6100 0003 0016 997
Referenca: SI00 768
Koda: CHAR
Namen: Donacija za delovanje

Hvala!